Kakšni so bili vaši prvi stiki s športom, kje ste začeli?
Začel sem z voltigom. To je pravzaprav postavilo temelje fleksibilnosti in fleksibilnosti.
Kako ste od tam prišli do kung fuja in borilnih veščin, ki so nekakšna vaša »zaščitna znamka«?
Notri sem bil vedno tam. Kot otrok sem si vedno želel, da bi me starši poslali v samostan Shaolin (smeh). Na žalost v majhnem mestu, kjer sem odraščal, ni bilo nič primernega.
Ko sem pri 18 letih zapustil dom in se preselil v veliko mesto, sem končno imel veliko možnosti, stvari preizkusil in ko sem šel prvič v šolo s svojim prvim mojstrom, sem takoj vedel: Tukaj je Vsak dan sem prišel od takoj.
Je bilo precej pozno?
Ja, precej pozno, to je res. Se pa res že celo življenje ukvarjam s športom, sedem let z odbojko na tekmovalni ravni, šest let z veslanjem in poskušam izvajati, vaditi in trenirati to disciplino, ki me je pri šaolinskih menihih vedno navduševala.
Ker nikoli nisem zanemaril svoje sposobnosti raztezanja ali gibanja in sem se ukvarjal s fitnesom 5-krat na teden, sem lahko to hitro uporabil v kung fuju, tako da sem moral pridobiti le tehnično znanje.
S katerimi borilnimi veščinami se zdaj ukvarjaš?
Predvsem Wun Hop Kuen Do Kung Fu, preden je bil v Hannovru južni šaolinski stil. Ker sem se preselil v Hamburg, sem moral sistem zagnati znova. Sem sodi tudi orožje, po možnosti sablje. Escrima, filipinsko bojevanje s palico, je prav tako integrirano v moj trenutni sistem in tudi to me zelo zanima. Letos sem začel s tajskim bojevom, ki bi ga v prihodnje rad razširil tudi v tekmovalno obliko. Malo pred poškodbo sem začel trenirati brazilski jiu jitsu in polno kontaktno orožje.
Kako si kot ženska zašla v borilne veščine, ker je to žal še vedno manj tipična »ženska disciplina«?
Sprva je bila miselnost tista, ki me je navdušila, pa tudi sam borbeni duh. Zaradi svoje notranje naravnanosti, kot me ljudje poznajo, »pregriznem« vse in ko je zahtevno, še toliko bolj. To morda ni tipičen ženski ali dekliški šport, a me ne zanima.
Jaz sem mnenja, da če se ženska razume na določene stvari, pa naj bo to fitnes ali borilne veščine, pa klikne, potem je vsaj tako nevarna kot vsi ostali.
Kakšen je zate tipičen teden treninga?
V Hamburgu 5x tedensko kung fu, 1x tajski boks in 2x fitnes. Pri fitnesu delam predvsem trening celega telesa, sestavljene gibe, tako da dobim od njih pravo dodano vrednost. V kung fuju se moje enote razlikujejo od zelo, zelo fizično intenzivnega do zelo tehničnega usposabljanja in potem seveda usposabljanja z orožjem.
Kako dolgo običajno traja trening pri vas?
Pri kung fuju ena enota traja eno uro in običajno opravim več zaporednih, vendar poskušam izmenjevati intenzivnosti. Običajno preživim nekaj več kot eno uro v telovadnici.
Je poleg tega zamudnega treninga še čas za druge hobije ali prijatelje?
Še eno strast živim skozi študij poslovne psihologije in skozi delo na tem področju.
Prijatelji so težka tema. Če se tako izrazim, na treningu vidim veliko prijateljev, tako da se morda na njem ne pogovarjaš toliko, ampak tudi neverbalno je to skoraj še intenzivnejši način druženja.
Poleg tega je običajno dovolj časa za pogovor pred ali po treningu. Zahteva tudi dobro upravljanje s časom. Je pa res, treningi in ta "lifestyle", to življenje je zame prioriteta in zato zelo cenim svoje prijatelje, ker tudi oni to sprejemajo.
Na tem mestu se vam še enkrat najlepše zahvaljujem.
Kaj vam šport pomeni razen zgolj telesne vadbe?
Čista strast. Zame ni nič bolj bistvenega kot boj. Trenira veliko več kot samo telo, predvsem na duhovni, mentalni ravni. Rada se nenehno razvijam in širim. Zame to zahteva vse vrste spretnosti, ki jih lahko vzamem s seboj na svojo pot.
Zame je šport strast, življenje, vse v enem.
Je to tudi vaša motivacija, ki vas žene naprej in dlje: po eni strani stremljenje k višjim stvarem na osebni ravni, pa tudi izjemno globoka strast do športa?
Da, vsekakor. Samo pomeni mi vse. In če bi mi nekega dne morali vzeti nogo, ne bi odnehal, ampak bi se boril naprej.
Kaj osebno vidite kot svoj največji uspeh?
Ko sem bil star 16 let, sem imel operacijo, ki me je vzela iz vsega skupaj za leto in pol. Po tem sem moral iti na rehabilitacijo in po tem sem bil res čustveno zlomljen. To doživetje me je okrepilo in iz tega sem prišla spremenjena. Prav kliknilo je. Potem sem rekel: OK, od zdaj naprej si bom življenje uredil točno tako, kot si ga želim. Od takrat so moji občutki postali veliko bolj intenzivni, vse se mi zdi veliko bolj barvito, bolj resnično, predvsem na čustveni in zaznavni ravni.
To, da sem moral to doživeti pri 17 letih, a se potem tudi »izboriti« iz te situacije, je največji dosežek, ki sem ga dosegel zase. Vse, kar sem se v tem času lahko naučil, ima še danes vpliv. To je moje življenje "brcnilo" v pozitivno smer.
Ne živim več samo zase, ampak izjemno intenzivno, žal pa tega marsikdo še ni odkril.
Moj največji nizki udarec mi je omogočil, da sem se resnično povzpel na vrh.
Na športni ravni je bil moj največji uspeh Weser Marathon v olimpijskem veslanju pri 14 letih s 135 kilometri na dan, ki sem ga večkrat pretekel. Zdaj v zadnjih dveh letih potekajo tudi 24-urni treningi kung fuja.
So vam borilne veščine pomagale trenirati to intenzivno, zavestno življenje in izkušnje?
Prej je bilo obratno. Takrat se nisem ukvarjal z nobenimi borilnimi veščinami. Te čuječnosti sem se moral naučiti na težji način in sem jo nato lahko uporabil v kung fuju. Posledično je bil zagotovo še oplemeniten.
Kako ste dobili ime »Prototip Alina«? Ima to za vas globlji pomen?
To pač ustreza mojemu odnosu do življenja. Vedno se razvijati naprej, nikoli ne stati na mestu. Zame osebno je življenje ustvarjanje samega sebe in nenehno širitev samega sebe. V življenju se srečujete s številnimi izzivi. Vedno morate ostati zvesti sami sebi, a se tudi nekoliko prilagoditi situaciji. Zame je glavno, da se ne primerjam z drugimi, ampak ustvarim popolnega posameznika. Po mojem mnenju bi to morala biti maksima za vse.
Gledano na ta način sem prototip, ki ne bo nikoli dokončan in dokončan. A tega nikakor ne bi smel storiti. Stalna rast
Pred kratkim ste utrpeli strgano križno vez. Seveda je to še en zastoj, a ko te ljudje doživljajo kot osebo, se vseeno ne predaš in treniraš naprej.
Toda kako še vedno zagotoviti ravnovesje, da se v tej oslabljeni državi ne boste preveč obdavčili?
To je prav. Običajno se moram bolj upočasniti kot motivirati (smeh). Oblikujem ga tako, da po eni strani skušam izjemno intenzivno prisluhniti svojemu telesu, a na to gledam v celotni sliki s povratnimi informacijami, ki jih dobim od ljudi, za katere menim, da so kompetentni.
Vsi vemo, da včasih potrebuješ samo zunanji pogled, čeprav misliš, da se znaš dobro oceniti. Veliko se pogovarjam z drugimi športniki in dobim veliko mnenj, na primer od Abuja Iliasa, ki je prav tako član Team Phantom Athletics . Na tej točki se zahvaljujem tebi, Abu.
Vedno se mi zdi pomembno pridobiti strokovno mnenje, a upoštevati tudi svoje mnenje. In do zdaj sem se po vsaki poškodbi postavil na noge hitreje, kot so predvidevali zdravniki in treningi poškodbe niso niti poslabšali. Tako da bi rekel, da mi je šlo do zdaj kar dobro.
Če hočeš in najdeš ravnotežje, je mogoč neverjeten znesek.
Zelo ste aktivni tudi na družbenih omrežjih in imate izjemno zveste ter nenehno rastoče število sledilcev. Kako se je to takrat začelo?
Pravzaprav sem vstopil v to prek brata. Ko sem se že odselila, je zelo želel, da se prijavim na Instagram, da me bo lahko označil na kateri koli sliki. Nato sem naložil eno ali dve sliki s treninga in ko sem razumel, da so tam zunaj ljudje, ki so prav tako nori kot jaz, ki imajo enako miselnost, enako strast, sem razumel, da je tukaj prava skupnost. Zame število sledilcev nima nobene vrednosti, gre le za povezanost z enako mislečimi ljudmi, ki jih omogoča.
Še posebej, ko sem bil poškodovan, sem opazil, da ne gre le za sledilce, ampak za pravo mrežo. Z menoj se je obrnilo toliko ljudi, ki so mi dali nasvete, kontaktne podatke za svoje strokovnjake in, in, in. Ta skupnost je res močna. Ekstremno.
Kako ste se vključili v ekipo Phantom Athletics ?
Ponovno se pojavlja ime Abu.
To je bilo na svetovni dan fitnesa. Malo pred tem mi je Abu pisal in rekel, da bi me rad imel v ekipi. Takrat sem že sodeloval z drugo znamko.
Pri meni je tako: Ko se nekaj odločim, naredim to prav. Zato sem mu odgovorila: "Abu, hvala za vprašanje, mislim, da je to kul, ampak želim te najprej osebno spoznati in če bo dobro, potem te podpiram 100 odstotkov."
Spoznala sva se na svetovni dan fitnesa, bil sem prepričan in od takrat je Phantom Athletics del mojega življenja Ponosen sem, da vas lahko podpiram kot enega izmed vaših športnikov.
Kakšno je bilo vaše prvo mnenje o vadbeni maski Phantom ?
Želel sem ga preizkusiti, vendar nisem bil povsem prepričan, kaj naj si mislim o tem.
Tvoj prvi trening z njo?
Ko sem si ga prvič nadel, sem mislil samo. "Čudovito Sranje".
Bil sem v fitnesu s prijateljem. Začel sem z mrtvim dvigom, nato sem šel v boksarsko vrečo in veliko treniral z lastno težo, da bi videl, kako se moje telo odziva na neznano breme, kako se počuti. Bilo mi je zelo všeč, saj sem imela občutek, da sem se lahko bolj intenzivno posvetila sebi in treningu. Vse sem občutila veliko bolj intenzivno.
Kaj je sledilo?
Začel sem jih uporabljati za gorsko kolesarjenje, kjer jih uporabljam predvsem. Kar zadeva borilne veščine, jih še posebej rad uporabljam, ko treniram veliko tehnik uličnega bojevanja. Zaradi tega je trening veliko bolj intenziven in učinkovit, raven stresa je višja in lahko pridobim več koristi.
Kakšna je bila vaša najbolj ekstremna izkušnja z vadbeno masko Phantom ?
To je bilo med drugim treningom z njo. Treniral sem ulične boje in nastavil časovnik. Če to naredim, se tega držim. Nenadoma sem z naključnim gibom preklopil masko na stopnjo 4, vendar sem res želel preriniti časovnik. Potem sem si rekel: Zdaj pa potrebujem odmor.
Ali tudi vi opazite psihično izboljšanje skozi vadbeno masko Phantom ?
V vsakem primeru. Ta psihološki učinek, to sproščanje adrenalina, je tudi eden glavnih razlogov, zakaj treniram z masko.
Že imate cilje, kaj po poškodbi?
Najprej seveda ponovnega »učenja hoditi«, ob tem pa veliko trenirati zgornji del telesa, sedeti z orožji in podobno. Po tem moram pošteno videti, kje sem in kam me pelje moja strast. Ne glede na to, ali grem na prvenstvo v kung fuju ali se ukvarjam z muay thaijem, bi morda imel tudi popoln stik z orožjem. Tega še ne morem natančno povedati.
Kar zagotavljam, je, da ni dvoma, da se bom vrnil in še močnejši kot prej.
Če želite, tako kot Alina, izboljšati svoje fizične in duševne sposobnosti, da svoje telo potisnete do vrhunske športne zmogljivosti, si oglejte našo masko za vadbo Phantom !
Kontakt
Imate vprašanja o maski za vadbo Phantom ? Kadar koli nas lahko kontaktirate tukaj:- elektronski naslov: info@phantom-athletics.com
- Tel.: +43 (0) 1 325 22 58
- Facebook: www.facebook.com/PhAthletics
- Instagram: phantom
- Snapchat: phantom .athl
- WhatsApp: +43 676 3965188
